Načrtno potapljanje portoroške igralnice?

Delo,5.Marec 2004

Portoroška igralnica ima ob devetih milijardah prihodka tri milijarde dolga, izgubo in likvidnostne težave

»Casino Portorož prinaša državi stokrat več kot Vipap in bi zato morala nad njegovim poslovanjem bedeti stokrat bolj natančno. Pri Vipapu se je takoj začela reševalna akcija, tukaj se zadeve rešujejo zelo počasi,« je za Delo povedal dobro obveščeni vir in poznavalec razmer, ki je želel ostati anonimen. Je šlo v igralnici res za prelivanje zaslužka in je vrsta poslovnih odločitev spravila podjetje na kolena? Se je Casino res znašel v tako hudem finančnem položaju, da bi se v primeru, če nadzorni svet na svoji seji ne bi sprejel zadnjih ukrepov, sesul ponos obalnega turizma?

Informacij časnika Finance, da je šlo v portoroški igralnici za nepravilnosti v poslovanju, ni mogoče preveriti, po drugi strani pa končnega odgovora na vprašanje, kako je mogoče upravljati nekdaj najuspešnejšo slovensko igralnico tako, da ima za 640 milijonov tolarjev izgube, tri milijarde tolarjev dolga in je na robu likvidnostne sposobnosti, tudi (še) ni.

Goran Bizjak, član uprave Casino Portorož, govoric, da naj bi se denar iz službe za marketing prelival v zasebne službe, ni želel komentirati. »To bi bile preproste insinuacije. Res pa je, da ima ta igralnica sovražnikov kot morja. Leta 1997 in 1998 smo imeli največ gostov – 591 tisoč, lani samo 521 tisoč. Že 70 tisoč manj obiskovalcev pojasnjuje, da smo ustvarili 1,16 milijarde manj prihodka. Ko je leta 1998 v podjetje prišel Aldo Babič, je dvignil plače za 14,2 odstotka, v letu, preden je odšel, jih je dvignil za 8,7 odstotka. V petih letih so za naložbe (dvakrat prenova lipiške igralnice, čateška igralnica in salon Žusterna) namenili 5,1 milijarde tolarjev, za marketing so letno dodali po 400 milijonov tolarjev denarja. Analiza, ki smo jo opravili, je pokazala, da je bila učinkovitost vlaganja v trženje katastrofalna. Če k temu dodamo absolutno neracionalno porabo (plače, ki so rasle hitreje kot igralniški zaslužek) in sindikaliste, je to dovolj razlogov za slabe poslovne rezultate. Casino bi v normalnih razmerah moral letno ustvarjati najmanj 500 milijonov tolarjev dobička, je pa v visokih dolgovih in na robu preživetja. Financiranje naložbe s kratkoročnimi krediti je skregano z vsako ekonomsko logiko,« je dejal Bizjak.

Če bodo za 200 milijonov znižali stroške za trženje, sprejeli vrsto drugih varčevalnih ukrepov, s sistemom lizinga obnovili 140 igralnih avtomatov, ohranili število gostov in povečali prihodek z lanskih 8,7 na nekaj čez devet milijard tolarjev, potem bi letos lahko poslovali s 150 milijoni tolarjev dobička, je povedal Goran Bizjak.

»Bivša uprava je s kreativnim računovodstvom prikazala pluse, ki jih ni bilo. Vse skupaj je bila navadna zarota. Podjetje je likvidnostno drselo. Očitno nekomu ni všeč, da ta Casino obstaja,«je dejal Goran Bizjak in ocenil, da bodo lahko le z zelo natančnim izpolnjevanjem sanacijskega programa ohranili podjetje.

Boris Šuligoj